Zavedam se velikega potenciala žensk v podjetništvu. Danes tudi cenim svojo žensko energijo in jo sprejemam z odprtimi rokami ter jo delim ponosno, na glas s celim svetom.

Vidino iz svetovnih trendov se stvari počasi spreminjajo. Prevladuje ženstveni ter čustveni marketingški pristop. Nastajajo blagovne znamke, katere povdarjajo personalizirano noto. Danes je počutje kupca ob izdelku/storitvi na prvem mestu.

“Prevladuje ženstveni ter čustveni marketingški pristop. Nastajajo blagovne znamke, katere delajo na personalizirano noto.”

Ne dolgo nazaj, pa sem bila jezna na prevladajočo moško energijo v podjetništvu. Na nesprejemanje enakopravnosti žensk ter na izjave to pa se v tej panogi tako ne dela. Jezna na nesprejemanje lahkotnosti in kreativnosti ženske energije na vseh področjih. Tudi sama si nisem dovolila delovati v ženski energiji.

Kako sem to spremenila?

Gremo lepo po vrsti.

Z možem sva v viharniški svet podjetništva zajadrala januarja leta 2013. Ni bila najina prvotna strastna želja, pa vendar sva odgovorno čez noč prevzela družinsko podjetje zaradi bolezni staršev. V istem času pa sva bila tudi novopečena starša tri mesečnemu sinu.

Do leta 2015 sem bila deloholik, priznam.

Zanimalo me je samo delo. Čas za družino in prijatelje je bil izbrisan. Delala sem po 18 ur na dan. Spala do 3 ure na dan. Vedno sem bila v pogonu. Akcija non stop.

Kot mamica in podjetnica sem bila tudi velikokrat jezna nase. Sramovala sem se svoje ženskosti, svoje ranljivosti, svojih čustev, svoje vloge mame in svoje pomanjkljivosti kot podjetnice.

Ves ta čas sem samokritizirala sebe, češ da še vedno premalo naredim, da nisem dovolj.

Frustrirana, ker me je čakalo veliko dela a hkrati sem se zavedela, da moram v svoj delavni urnik umestiti tudi materinske in gospodinjske obveznosti.

Nabiral se mi je kup dela doma kot v podjetju, ki sem ga mogla kar naprej dohitevati.

Podjetniški možgani ne gredo na off. Pa tudi skrbi in ideje se ne ustavijo ob 14:00, ko zazvoni zvonec v podjetju. Ne ne, delo je s tabo tudi popoldne, zvečer, pred spanjem, pa tudi čez noč kadar ne moreš zatisniti očesa. Kolikokrat sem se zbudila sredi noči in delala do jutranje zore. Ali pa delala do večera ter potem po polnoči sesala ter čistila stanovanje. Kolikokrat sem si rekla, kaki bi bilo lažje če bi bila moški.

V času druge nosečnosti ter v času bolezni otrok sem morala kar naprej ostajati doma z njima, ju peljati zdravniku, na različne preglede, skrbeti za dom in še za družinsko podjetje. Ko si sam podjetnik ti bolniška nič ne pomeni, saj delo mora biti narejeno, zamenjave pa nimaš. Vpet si čustveno, mentalno, fizično ter z vsem srcem v samo podjetje.

Mislila sem, da sem terminator. Lahkomiselno sva zastavila svoji življenji za podjetje. Živela sva svoje življenje tako, da bo najbolj ustrezalo vsem drugim. Prilagajala sva se vsem, na vse pretege. Še večjo dozo frustracije pa sem si nakopala, ker sem mislila, da moram delati tako kot delajo drugi, kdaj je kaj sprejemljivo. Edini osebi, kateri bi mogla ustreči pa nisva, je samemu sebi.

Takšno življenje naju je spravilo na kolena. Izgorelost za izgorelostjo. Padla sva in dosegla dno. Težko sva prebijala dneve. Življenje samo nama je bila težava in breme. Nič več ni imelo smisla, ni imelo več vrednosti.

Danes po 3 letih intenzivnega dela na sebi, učenjem, udeleževanje raznih seminarjev, branjem knjig, dela na terapijah… sva se oba postavila nazaj na noge.

Danes cenim življenje, cenim vsako jutro, vsako ptičje žvrgolenje, otroški smeh najinih otrok.

In si ne morem več predstavljati dneva brez velike košare smeha in hvaležnosti do vsega.

Hudo mi je ker vidim, da sem zamudila veliko skupnih trenutkov in priložnosti, ko sta bila majhna otročka. Logično, delo mi je bila prva in le edina misel. Najtežje odpuščanje je bilo sebi. Pa sem si le oprostila. Zato pa zdaj bolj cenim biti mama in komaj čakam tiste male trenutke z mojima srčkoma.

Zato polagam na srce vsem podjetnicam mamicam, da posvetite čas tudi svojim otrokom. Bodite takrat le z njimi in z mislimi samo z njimi. Še prehitro odrastejo. In ločite med podjetjem in otroci. Ne jemljite podjetje kot enega od otrok. Je samo podjetje.

Če izgubite življenje za podjetje po najinih izkušnjah nima smisla. Podjetje se zapre, sodelavci dobijo nove službe. Največjo škodo pa utrpijo otroci, saj izgubijo tebe, izgubijo starše, ljubezen, varnost in dom.

Največje stvari, ki sem jo mogla spremeniti:

– poslušati svoje telo

– biti v stiku s seboj

– ne živeti življenje kot so si ga drugi zamislili zame

– ceniti sebe in se spoštovati

– vzeti čas in ga z veseljem preživeti z otroci

– dejstvo, da si bodo otroci zapomnili moj čas posvečen njima kot pa nianso čistosti stanovanja

– postaviti svoje meje

– kdaj reči tudi NE

– verjeti vase, da sem dovolj

– hvaležnost za najmanjše velikokrat samoumnevne stvari

– potrditev dati sebi (ne čakati na potrditve drugih)

Danes sem hvaležna, da sem dobila priložnost za novo življenje.

Danes sem ponosna mamica dveh otrok in hkrati podjetnica dveh podjetij.

Danes mi je všeč, da znam poskrbeti ter odvojiti čas za otroke in družino.

Danes mi je všeč, da naredim tudi nekaj zase. Nekaj zase brez slabe vesti.

Danes več ne živim življenja po pričakovanju drugih. In mi je vseeno, če komu nisem všeč. V vsakem primeru ne bom všeč vsem. In v vsakem primeru ne bom nikoli za vse poglede naredila prav.

Danes mi je všeč, da delam kar me veseli. Za kar mi poskoči srce in delam to z ljubeznijo.

Danes mi je všeč, ko grem na poslovni sestanek, da nosim žive barve in ne samo črno belo kombinacijo.

Danes mi je všeč, da znam postavljati meje in vrednote.

Danes mi je všeč, da delam in sodelujem, ustvarjam v svoji ženstveni energiji. Katera je vsepovsod. Ne sramujem se jo več. Ne delam več samo v moški energiji. Vsak dan delujem v ravnovesju obeh energij. Ker kadar sem v ravnovesju, takrat blestim. Takrat sem jaz jaz. Takšna kot sem bila ustvarjena. Brez omejitev. Srečna.

Do naslednjič

Lep pozdrav Mojca