Dolgo nazaj nisem vedela kako uskladiti podjetništvo s prostim časom in družino.

Prihajam namreč iz znanstvenih vod ter marljive delavske družine. Praksa navadnega 8 urnega delovnika (od 6 do 14 ure) oz. pozneje sem imela tudi delo do večera spremenjlivo od razpoložljivosti laboratorija.

Ob prevzemu družinskega podjetja sem imela tudi takšno navado. Od 6 do 14 ure v pisarni, če ni bilo podaljšanega dela v pisarni, potem popoldne z otroci. Zvečer kopanje otrok in priprava za spanje. Čisto navaden delovni dan. S tem, da telefon cel dan zvoni, po spanju otrok pa zopet računalnik in delo. Generatorja idej/razmišljanja ne moreš ustaviti ko si sam podjetnik. Razmišljaš o proizvodnji, o produktu, o marketingu, o prodaji, o tedenskih, mesečnih, polletnih ter celoletnih planih, o financah, o urejanju birokracije za državo, o zaposlenih, o denarnem toku, o reševanju izzivov, o kupcih, itd. skozi cel dan. Dobiš ideje, ko se tuširaš, ko se sredi noči zbudiš, ko se pelješ v avtu, ko se igraš z otrocih, ko ješ kosilo.

Nobeden me ni silil toliko delati, pač je bilo veliko za postoriti. Doma so se hkrati tudi nabirale gospodinjske stvari zaradi katerih sem mnogokrat prikrajšala spanec. Da skrajšam zgodbo vse to je privedlo do pregorelosti za pregorelostjo, telo se je ustavilo.

Danes sem hvaležna za to izkušnjo, za ta biološki alarm, kateri me je naučil;

– Prvič, da je življenje podjetnika drugačno od zaposlenih v državnih podjetij, oz zaposlenih pri delodajalcih na splošno.

– Drugič, da je podjetništvo način življenja. Ker nimaš zvonca ob koncu »šihta« si moraš sam urediti ter prilagoditi čas.

– Ter tretjič, da je skrb zase med najpomembnejšimi dejanji.

Kolikokrat sem imela slabo vest in se počutila krivo, če sem šla iz pisarne domov prej kot naši zaposleni. In pa kolikokrat, da sem imela podaljšano kosilo. Da sem še v mes opravila nakupe v trgovinah zase, za mojo družino, ker drugače popoldne ali zvečer nisem utegnila. Ker sem imela prepričanje, da bi me kdo videl in rekel, da nič ne delam. Nisem pa nikoli pomislila, da je to odlična optimizacija časa. Dopoldne so trgovine skoraj prazne in nakupe opraviš hitreje ter prihraniš na času. Varstvo v vrtcu se zaključi ob 16:00, do takrat sem mogla opraviti vse sestanke, stvari katere so mogle biti zaključene do četrte ure. Nekatere stvari so se pa lahko opravile zvečer. Ker z možem delava skupaj v družinskem podjetju, je moral on več ostajati s strankami in potencialnimi kupci na sestankih, jih priti iskati na letališče, razkazati opremo, itd. Jaz sem potem popoldne ostajala z otroci doma. Kolikokrat doma z njimi, ko so zboleli… Hvaležna sem za moje starše, da so priskočili na pomoč in skrbeli zanje. Da sva lahko oba z možem delala, včasih do noči za zaključevanje projektov.

Kakšen nekje čas zase, za trening, sproščanje, knjigo…to so bile neznanke zame.

Verjamem, da so to neznanke veliko mamicam tudi če niso podjetnice. Služba mamice in gospodinje zahteva svoj čas in napor. Moj poklon mamicam, ki so ostale doma samo z otroci.

Kot sem omenila, moje največje lekcije:

– se naučiti vzeti čas tudi zase

– prerazporediti čas v 24 h, da sem hkrati uredila vse osebne, poslovne, gospodinjske ter materinske naloge.

Kako mi to uspeva?

Čas si vzamem že zjutraj, da si postavim vizijo, cilje v priročniku Moje boljše življenje se začne z jutrom, ki sem ga ustvarila sama. Svoj izvod si lahko naročiš tukaj: https://www.mojcakokaljimsirovic.com/prirocnik/

Vsak dan spijem eno limonado in en zeleni čaj.

Imam pravilo, da se eno uro na dan izobražujem. Preberem par strani v knjigi, poslušam YouTube, poslušam CD v avtu. Vsak dan se nečesa naučim.

To je čas zame, za mojo osebno rast. Da rastem in postajam boljša različica sebe.

Moji tedni so splanirani v uro, velikokrat je skoraj planiran že cel mesec v naprej. Pisanje tedenskega in mesečnega planerja je zelo priporočljivo.

Veliko lažje mi je včasih delati od doma, da se med pavzo vsako uro malce pregibam in takrat dam prati ali sušiti perilo. Tako hkrati s poslovnimi nalogami uredim še gospodinjske naloge. Dve muhi na en mah.

V enem stavku imeti sebe rad. Dovolim si brez sramu in občutka krivde, med sestankih oz. med dnevom vzeti pavzo za sprehod ali za sladoled…Vzeti si počitek sredi dneva vsaj za 15 min, ko ne gre več.

Odnehala samokritiziranje. Sem pač mamica in podjetnica. Zmorem kot lahko in najbolje znam na obeh področjih. Ni vedno vse bleščeče pospravljeno. Otroka me imata rada takšno kot sem. Več pomeni le ena ura 100 % posvečena samo njima, kot cel dan doma z njima.

Definitivno čas za spanje vsaj ali več kot 6 ur na dan. Spanec je zelo pomemben. Jaz sem ga začela ceniti šele ob pomanjkanju le tega, zaradi nočnih dežurstev z otrokoma in zaradi skrbi.

Še edina stvar, ki jo moram uvesti v navado je redno gibanje, skrb za telo. Tukaj še pešam, ker mi zaradi vseh obveznosti ostane odprto okno za trening le zjutraj od 8 do 9 ure. Kar pa je težko včasih organizirati z obveznostmi dopoldne. Vem, da je to še področje katerega moram izboljšati. Saj zdravo in vitalno telo zmore večje in daljše napore.

Nekje sem prebrala, da si moraš kot vse ostale sestanke in obveznosti v kolendarju umestiti tako tudi tedenske treninge.

Drage dame in gospodje, če imate lastno podjetje, upam, da dobro usklajujete dan.

Da si dovolite vzeti čas zase. Ker morate gledati tudi iz tega vidika, če zbolite vsi ostanejo brez vas (žena, mož, otroci, zaposleni, podjetje, produkt oz storitev, kupci, uporabniki, itd). Ves krvavi trud, katerega ste vložili v podjetje bo zaman.

Tako da uvedi v urnik vsak dan, čas zase (kar koli te osrečuje) vsaj 1 h. Ker ne boš za nič prikrajšan, ne boš imel občutka, da samo delaš od jutra do noči, ali občutka da kaj zamujaš. Produktivnost ostalih ur bo drastično večja, ne boš več komaj čakal vikenda, ker ti bo vsak dan imeniten.

Če sedaj pogledaš v svoj kolendar/rokovnik, kje si napisan TI?