Prvič zato, ker nas je STRAH USPEHA. Ja prav ste slišali. Predvsem strah tega, kar uspeh prinese za seboj. Ker že sedaj komaj izpolnjujemo vsakodnevne obveznosti. In že sedaj komaj držimo glavo nad gladino vode. Zavedamo pa se, da z večjim uspehom in večjo močjo prihajajo tudi večje odgovornosti ter večje in težje odločitve. To pa nas odvrne od upanja želeti si več.

Drugič pa zato, ker imamo STRAH PRED NEUSPEHOM. Strah, da ne bomo uspeli, da ne bomo zmogli. Sram pred zasmehovanjem in osramotitvijo. Strah tudi pred izgubo ljubljenih ljudi. Strah, da ne bi bili ljubljeni.

Kolikokrat smo slišali sledeče pregovore, kateri nam odvzamejo pogum:

»Kdor visoko leta nizko pade!«

»Bolje vrabec v roki kot golob na strehi!«

»Denar ne more kupiti sreče!«

Seveda, da si potem tega podzavestno ne želimo.

Ne upamo želeti, ker ne želimo pasti, ne želimo oslabeti odnosov s partnerjem, družino, prijatelji. Ne želimo si bogastva, saj bomo potem nesrečni.

Zato raje ostanemo nekje v sredini v domači coni udobja in smo enako nesrečni.

S časoma pa ta strah pred uspehom in neuspehom prerasteta v zamerljivost in nevoščljivost do tistih, ki pa dosegajo odlične uspehe. Zavist do tistih, ki pa ne glede na vse, si želijo več, so pripravljeni na akcije za dosego svojih sanj in jih tudi dosežejo.

Pri doseganju velikih rezultatov pa ni pomembna samo pridnost temveč večja efektivnost.

Jaz sem bila navajena starega sistema, delati na veliko, delati težko, glavo dol in ne sprašuj. Garanje dan za dnem, katero te iztroši, zastaviš svoje zdravje, ne dosežeš pa nekakšnih velikih dosežkov.

Ja takšno življenje me je pripeljalo do ponavljajočih se pregorelosti.

Takrat nisem bila tako navdušena nad nastalo situacijo, vendar sem danes neizmerno hvaležna za to najboljše darilo v mojem življenju. Zaradi tega darila sem se naučila, da je življenje čudovito in neprecenjlivo.

Odločila sem se ga živeti in se odločila, da bom iz njega naredila nekaj veličastnega.

Živela do maksimuma, ljubila, bila srečna, bila v stiku s seboj, prispevala, inspirirala ter pomagala tudi drugim, da dosežejo isto.

Ko sem se odločila, da hočem več od življenja. Sem se začela spraševati, zakaj so nekateri bolj uspešnejši, srečnejši in izpopolnjeni?

Ugotovila sem, da ti zelo produktivni uspešni ljudje imajo:

– Dobro sistematizirane navade

– Upajo se vprašati ne glede na njihov izvor in omejitve, kako bi radi živeli?

– Postavljajo si velike cilje.

– Imajo letne, mesečne, tedenske, dnevne to-do liste. Definirane ter razdeljene korake do zastavljenih ciljev.

– Imajo bogastvo ter hkrati živijo bolj polno ter izpopolnjeno življenje.

Tako sem uvidela tudi jaz. Bolj kot rezultati sami, mi postajaja pomembnejše usklajevanje zunanjih dosežkov z osebno rastjo, izpopolnitvijo, stiku s samo seboj ter prispevanjem drugim.

Ja potrebno je vseeno veliko delati. Vendar bolj z glavo in srcem, bolj kreativno, kot pa težko. Ter navsezadnje tudi bolj efektivno. Fokusiram se na moje moči – v to v čem sem najboljša. Saj veste, »Mojster dela vajo«. Sem vztrajna, strastna in zelo zelo zelo hvaležna.

Moj moto je biti vsak dan najboljša različica sebe, saj je vsak dan edinstven, unikaten in neponovljiv.

Ne iščem več stalnice, gotovosti v situacijah in okolju, saj je ta smrt za osebno in poslovno rast. Pripravljena sem na spremembe. Spremembe so edina stalnica v našem življenju.

Gotovost imam v sebi, da bom vedno bila kos novim izzivom, novim nalogam na poti mojega uspeha. Da bom naredila najbolje kot vem z znanjem, ki ga bom trenutno imela. Četudi bom naredila napake, se bom iz njih tudi nekaj naučila. Ne bom pustila egu, da me ovira na poti z nepodpirajočimi prepričanji, z naborom izgovorov in vretjem strahovov na plan. Z radovednostjo in samozavestjo kjub strahu bom šla naprej. Kjer bo vsaka priložnost, priložnost za mojo rast.

Zato prosim ne iskati potrditve od drugih, kot sem jih včasih jaz.

Ne potrebuješ dovoljenja drugih, nešteto certifikatov in diplom, da živiš svoje življenje, da si upaš sanjati in živeti velike sanje.

Predvsem pa ne jemati osebno vprašanj tvojih najbližjih, ko te vprašajo: »Ali ne moreš biti srečen s tem kar imaš? Zakaj hočeš več?«

Priporočeno je in dobro je biti hvaležen za vse kar že imaš! IN HKRATI tudi si želeti biti boljši, rasti ter doseči več.

Zato ne dovoli, da bi te kdorkoli, TUDI TI SAM, odvrnil od tvojih ambicij ter tvojih sanj.

Vredu je, če hočeš več.

Do naslednjič…